Ko se leto nagne proti koncu in se prvi mraz spusti med smreke Črjanskega raja, se začne nekaj čarobnega. Otroci pravijo, da se spremeni zrak, odrasli pa, da diši po cimetu, mandljih in čudežih.
Vsi pa vedo eno: decembra Črjanski raj postane Božičkov raj.
Nekega jutra, tik pred prvim adventnim dnem, so otroci na jasi opazili nenavadne snežinke. Vsaka je bila drugačna, a vse so imele majhen bleščeč kristalček na sredini.
Ko je deklica Nika eno snežinko ujela na rokav, je zaslišala tih šepet:
»Prihajamo…«
Takrat je vedela – bliža se najbolj čaroben čas v letu.
Ko se stemni, se v Črjanskem raju začne dogajati nekaj posebnega. Brez da bi jih kdo prižgal, se na smrekah pojavijo majhne lučke – modre, rdeče, zlate – kot da bi zvezde same našle pot med veje.
Ljudje govorijo, da so to Božičkove zvezdice, ki mu kažejo varno pot skozi gozd.
Nekega večera so otroci zaslišali tihi zvončkljajoči korak. Ko so pogledali skozi okno, so zagledali drobna bitja v zelenih kapicah, ki so poskakovala med drevesi.
»To so Božičkovi pomočniki!« je zavpil Marko.
Vilinci pa so jim pomežiknili, kot da želijo reči:
»Ne skrbite. Le preverjamo, ali je vse pripravljeno za čudeže.«
V hišah po raju so se začele pojavljati majhne škatlice:
Nihče ni videl, kdo jih je prinesel. Vsi pa so vedeli, od kod prihajajo – Božiček preverja, kdo še verjame v dobro srce.
Ko pride zadnji teden decembra, se nad Peco razlije rdečkast sij. Otroci stečejo ven in zagledajo, kako izza gora priletijo sani, vlečene z jelenčki.
A to niso navadne sani – to so Božičkove decembrske pripravljalne sani, s katerimi obišče kraje, ki mu pomagajo širiti praznično veselje.
Črjanski raj je vedno prvi na seznamu.
Božiček stopi iz sani, se nasmehne in reče:
»Tukaj se počutim doma.«
Na božični večer se zgodi največji čudež.
Celotna dolina zažari. Smreke se zasvetijo kot kristali, potočki pojejo tiho melodijo, sneg pa se blešči kot milijon diamantov. Vsaka hiška dobi majhno zlato zvezdo na strehi, ki jo prižge Božičkov dotik.
Vilinci spečejo medenjake, jelenčki počivajo na mehkih snežnih blazinah, otroci pa se smejijo in pojejo.
Božiček stopi na sredino jase in razpre roke:
»Črjanski raj je postal Božičkov raj – kraj, kjer dobrota, toplina in veselje zasijejo najmočneje.«
In tako ostane vse do zadnjega dne decembra, ko se Božiček znova odpravi na svojo pot.
A obljuba ostane:
»Vsako leto se vrnem, kajti tu se rojevajo najlepši čudeži.«
